Raziskava o sestavi tal – Geomehansko poročilo

Najpomembnejši korak pri gradnji hiše, ki ga ne smete zanemariti.

Geomehansko ali t.i. geotehnično poročilo je poročilo o sestavi terena, ki ga investitor za stroškovno učinkovito gradnjo, ter na dolgi rok varen in zanseljiv objekt potrebuje v fazi projektiranja. Z njim pridobimo podatke o geološki sestavi tal, kje so le-ta nosilna, kje so mehkejši nanosi zemlje, kje plazi… Določi se predvidena globina temeljenja in nosilnost temeljnih tal ter druge značilnosti terena (prisotnost podtalnice, prepustnih slojev …). S poročilom pridobimo vse vhodne podatke, ki jih potrebujemo za izdelavo načrta odvajanja meteornih vod, statično dimenzioniranje objekta in morebitnega načrta varovanja gradbene jame pri bolj zahtevnih projektih (več podzemnih etaž, prostorska omejenost okoli podzemnih etaž).

Na podlagi dobro izdelanega in zanesljivega geomehanskega poročila je mogoče izbrati najustreznejši tip temeljenja, ki lahko investitorju prihrani precej denarja, predvsem pa morebitne nevšečnosti pri uporabi objekta. Določi se globina podtalnice, njena izdatnost in temperatura za morebiten sistem ogrevanja s pomočjo toplotne črpalke. Določi se možnost ponikanja padavinskih voda, ki lahko v primeru nezmožnosti tal vodijo v dolgotrajne stroške, saj je potrebno vso padavinsko vodo odvajajti v meteorno kanalizacijo. V primeru izvedbe kleti, geomehansko poročilo poda najustreznejši in tako najcenejši varen način izkopa, bodisi poda naklon še varnega naklona proste brežine ali pa predlaga ustrezno začasno varovalno konstrukcijo. 

Tveganja pri gradnji brez ustrezne geomehanske raziskave

Brez podatkov, pridobljenih iz geomehanskega poročila, lahko objekt pod- ali predimenzioniramo. 

V prvem primeru so posledice lahko velike in objekt spravijo v stanje, ko življenje v njem ni več varno. Taki situaciji se seveda želimo izogniti, saj neizogibno vodi v težave. Logično je, da hiša, ki je postavljena pol na skali in pol na mehkejših tleh ne more povsod imeti enakega temeljenja, saj se bo del zgrajen na mehkejšem terenu sčasoma posedel. Na objektu se, kot posledica posedanja, pojavijo razpoke v zidu in tleh. Te že pri debelini od 0.3 do 0.5 mm ( če segajo v prerez zidu ) lahko predstavljajo resno težavo. Sanacija posedanja objekta je izredno draga in zahtevna ter v določenih primerih praktično nemogoča. Kljub temu, da se posedanje lahko ustavi, se objekta ne da spraviti nazaj v prvotno stanje, oziroma to za seboj potegne velike stroške. V primeru predimenzioniranja objekta, s prekomerno porabo gradbenega materiala (nasutje zemljišča, železo, beton…) zelo hitro mnogokratno preplačamo ceno raziskave in geomehanskega poročila. Na žalost ljudje velikokrat vidijo le ceno raziskave, ne pa stroškov in nevšečnosti, ki jih čakajo naknadno.

Načini pridobivanja podatkov o zemljini na terenu

Poznamo več načinov pridobivanja podatkov o zemljini na terenu. Pomembno je, da glede na lokacijo gradnje izberemo pravega. Najprej se pozanimamo o načinu temeljenja objektov na sosednjih parcelah. So bile kakšne posebnosti, težave. Nato sledi terenski ogled širše lokacije, kjer določimo geotehnične razmere območja in pregled tal in sondažni izkop na mikrolokaciji, kjer je predvidena gradnja objekta. Če so možne posebnosti (barje, mehka tla, vrtače…), se odločimo še za dodatne raziskave. 

Na nezahtevni geološki podlagi je dovolj že sondažni izkop. Širina izkopa ni pomembna, predvsem nas zanima globina, ki je odvisna od lokacije in zahtevnosti objekta, ki ga bomo gradili. Tako spoznamo sestavo tal in debelino slojev, neposredno pod temeljno ploščo. Na podlagi popisov sondažnih izkopov in pregleda obravnavanega območja, geotehnik v poročilu poda ustrezno globino in način temeljenja predvidenega objekta, naklone začasnih in trajnih vkopnih brežin ter morebitno potrebo po gradnji podpornih konstrukcij. V poročilu določi tudi smernice za površinsko odvajanje vode.

Kadar je lokacija gradnje na potencialno problematičnem zemljišču (na primer Ljubljansko barje, neposredna bližina plazišča, strmi teren …) ali pa je objekt statično zahteven, so potrebne še dodatne raziskave tal (dodatna izdelava vrtine in laboratorijska analiza).

Terenske preiskave tal

V primeru, da se nahajamo na zahtevnem terenu, se na podlagi znanih geoloških podatkov z mikrolokacije odločimo za eno od terenskih preiskav tal. Glede na zahtevnost terena in velikost objekta, se odločimo o številu preiskav (od 1 do 4 – na vsakem vogalu hiše eno).

Statični penetracijski preiskus (CPT)

Je najbolj univerzalna preiskava, katere bistvena prednost je zvezno izvajanje meritve vsake 2 cm v globino. Sondo vtiskamo v tla do trde podlage in elektronsko zajemamo podatke o odporu proti penetraciji, odporu ob plašču in pornemu tlaku. Združitev pridobljenih podatkov ustvari zvezen profil tal, na podlagi katerega lahko ocenimo pričakovane posedke in nosilnost izbranega sistema temeljenja. CPT je primeren za vse vrste tal in tako za plitvo kot globoko temeljenje.

Dilatometrska preiskava (DMT)

Ko se nahajamo na zelo mehkih in stisljivih tleh ter se predvideva globoko temeljenje objekta, je lahko alternativna izbira CPT-ju tudi dilatometrska preiskava. Tudi ta preiskava je zvezna in poda profil temeljenih tal z globino. Na podlagi znanih relacij lahko ocenimo nosilnost plitvih in globokih temeljev.

Presikava standardne dinamične penetracije (SPT)

Ko se na nahajamo v peskih, gramoznih podlagah in tudi meljih je SPT osnovna preiskava tal. Sprva smo s SPT določali le relativne gostote tal, danes pa lahko preko empiričnih korelacij s to preiskavo določamo tudi strižno trdnost, elastični modul, posedke, nosilnost temeljev, potencial likvifakcije in druge količine.

Geomehansko poročilo, kot priloga h gradbenemu dovoljenju

Ko gradimo na območju s talno vodo, plazovitih ter potresnih območjih, močvirjih… torej območjih z večjo nevarnostjo poškodb zaradi geotehničnih rizikov oz. tveganj, kot prilogo k vlogi za gradbeno dovoljenje potrebujemo geomehansko poročilo. Zahteva ga upravna enota ali Agencija RS za okolje in prostor (ARSO), ki mora za pridobitev  gradbenega dovoljenja podati soglasje. 

Svetujemo vam, da geomehansko poročilo pridobite tudi, če tega uradno ne zahtevajo od vas. Sam strošek izdelave poročila in potrebnih raziskav predstavlja od 0,002% do največ 0,013% (v zahtevnih geoloških pogojih) vaše celotne investicije. To je zanemarljivo v primerjavi s stroški, ki lahko nastanejo ob nepravilnem temeljenju (sodni stroški zaradi povzročitve poškodb na sosednjih objektih v primeru slabo izvedene gradbene jame, posedanje terena in pretra vodovodov zaradi nepravilno zasnovanega ponikanja, sanacija objekta).  Poskrbite za trajnost vašega doma ter se izognite nezaželenim in dragim sanacijam zaradi posedanja hiše.