Zrakotesnost

Kako dosežemo zrakotesnost?

Če želimo kvalitetno zrakotesen objekt, moramo to imeti v mislih skozi celoten proces gradnje, kajti manjše nepravilnosti kasneje so lahko velik problem pri uhajanju zraka. Potrebno je delati strokovno in natančno ter še posebej pri lesenih hišah uporabiti kvalitetne tesnilne materiale. Prav tako je določene dele možno tesniti le v določeni fazi gradnje, zato moramo zrakotesnost načrtovati že pred začetkom same gradnje in v fazi planiranja določiti tudi faze tesnenja posameznih sklopov. 

Trije glavni razlogi, zaradi katerih  podjetje Masivna Pasivna velja za zanesljivega partnarja pri gradnji zrakotesne in pasivne hiše:

1.    Tehnologija gradnje 3.0

ki ne dopušča nepravilnosti, krivih sten in slabih stičnih točk v konstrukciji, saj se gradbeni elementi proizvajajo v hali, kjer se v kontroliranih pogojih izvajajo ponovljivi procesi. 

2.    Zrakotesno ravnino proti strehi izvedemo z armiranobetonsko ploščo 

ki velja za trajno rešitev problema. AB strešna plošča tudi mnogo bolje poveže objekt ter ustrezno deluje pri zagotavljanju faznega zamika proti pregrevanju objekta v poletnih mesecih. 

3.     Pozornost na detajlih 

Zrakotesen omet na stenah izvedemo od tal do betonske plošče nadstropja. V kolikor je na zunanji steni nameščena elektro ali katera druga omarica, lokacijo omarice predhodno obdelamo z ometom, ki predstavlja zrakotesno ravnino. Posebno pozornost namenimo vsem elementom, ki prekinejo omet v zunanjih stenah (električne doze, cevi …).

Načini tesnenja pri zidani in montažni hiši

Na topli strani hiše oziroma izolacije je potrebno narediti zrakotesno ravnino, ki mora biti čez celoten ovoj stavbe neprekinjena. To dosežemo s parnimi zaporami, ometom, elastičnimi tesnilnimi masami ter drugimi materiali, ki onemogočajo prehod zraka. 

Pri zidani hiši zrakotesno ravnino dosežemo z notranjim ometom in armiranobetonskimi ploščami. Posebej pozorni moramo biti, da se omet ne prekine in da je stik s tlemi in medetažnimi ploščami ustrezno izveden. 

Pri lesenih montažnih hišah zrakotesno ravnino v večini primerov dosežemo z ovojem iz folij, tesnilnih trakov in lepil. Pomembno je, da se uporabljajo kvalitetni certificirani materiali, z dovolj dolgo življensko dobo. 

Kritična mesta

Mest za prehod zraka je v vsakem objektu veliko. Pozorni moramo biti pri: 

• izvedbi celotnega ovoja stavbe, vseh stikih obodnih sten s temeljno pološčo, medetažno konstrukcijo in streho;
• stikih zunanjih in notranjih sten;
• vgradnji stavbnega pohištva (okna, zunanja vrata);
• parni oviri pri mansardnem stanovanju;
• vseh prebojih zrakotesne ravnine (dimnik, kanalizacija, elektrika, voda, prezračevanje …);
• vseh instalacijah, ki imajo zunanji del (domofon, zvonec, senčila…);
• notranjosti elektrocevi okoli kablov – potrebna dodatna tesnitev oz. uporaba zrakotesne doze, ki prepreči prehod zraka; 
• montaži opreme na zunanje stene (npr. kuhinjske omare, police na zunanje stene, paziti moramo na dolžino vijakov, da le ti ne prebijejo zrakotesne plasti);
• montaži lesenih elementov, ki prebijejo zrakotesno ravnino (les s časoma razpoka in omogoči prehod zraka, da se temu izognemo lahko uporabimo lepljen les).

Preprečevanje gradbene škode

V preteklosti so bile hiše tako daleč od zrakotesnega objekta, da se je kondenz, ki se je zaradi vlage nabral v stenah, čez poletje izsušil. Zadnjih trideset let pa s kvalitetnejšim stavbenim pohištvom in materiali dosežemo določeno stopnjo zrakotesnosti, ki lahko hiši ob nepravilnostih na dolgi rok povzroči škodo. Vlaga,  ki jo z uporabo (dihanje, kuhanje, tuširanje …) ustvarjamo,  v hiši pozimi povzroči višji tlak kot je v zunanjem okolju. Posledično le ta iz objekta uhaja tam kjer lahko. Problem nastopi, ker voda prične kondenzirati že pri 13 stopinjah celzija. Če imamo v objektu pozimi okoli 20 stopinj, zunaj pa je okoli ali celo pod 0 stopinjami,  nastopi točka kondenzacije v sredini stene. To lahko povzroči rast plesni in gob, ki so zdravju škodljive in jih je iz objekta, ko so enkrat zarejene,  težko odstraniti. Njihova rast povzroča gradbeno škodo in velike stroške sanacije. 

Kako preverimo zrakotesnost hiše – Blowdoor test

Običajno se na odprtino vhodnih vrat vstavi kalibriran ventilator, opremljen z merilci tlakov, ki v vseh prostorih in etažah stavbe ustvari nadtlak ali podtlak. S pomočjo računalnika ali merilnega instrumenta merimo zračni tlak zunaj in znotraj objekta ter v samem ventilatorju.   Ventilator prilagaja hitrost vpiha in s tem uravnava razliko zračnega tlaka med stavbo in okolico. Kar nam omogoča, da z anemometrom merimo hitrost zraka, ki prodira skozi netesna mesta. Z njim pregledamo vsa kritična mesta ( okoli oken, instalacij, prebojih stavbe,…) V primeru netesnosti tako odkrijemo napake, ki jih je potrebno sanirati.

Pri izvedbi testa moramo zapreti vse zunanje odprtine( okna, vrata, prezračevalne cevi, kanalizacijo, kanalizacijske odduhe). Za začasno zatesnitev teh odprtin uporabljamo napihljive žoge. Prav tako moramo za izenačitev tlaka med testom odpreti vsa notranja vrata v objektu. 

Zrakotesnosti se lahko lotimo tudi vizualno, z generatorjem megle. Vendar v praksi prevladuje prva oblika testa.